Takšni in drugačni utrinki…

…vsaka stvar je enkrat prvič…

15.11.2015

… Ali kako je Polar Bear malo zamočil…

Včeraj po službi me je pičilo in sem se odpeljal v enega od nakupovalnih centrov, ki so tako rekoč spotoma na poti do doma… No in sem zamočil. Pozabil sem sporočiti domov, da bom prišel malo kasneje.. in drugo, pozabil sem da je pot do tistega nakupovalnega centra prava mala nočna mora..

… Pridem domov in me moja upravičeno vpraša,če je vse OK z menoj in da bi bil lahko vsaj toliko prasec in ji sporočil da bom prišel kasneje domov. Hči se igra v dnevni sobi in se ne meni za naju, pa da ne boste mislili da je bilo v hiši upitje in kreg, daleč od tega, le zaskrbljen in delno žalosten ton glasu naju obeh…

Vse sva se lepo pomenila, jaz sem se opravičil in vse je kot mora biti …nobene večje škode, še vedno vse OK…

Kakšno uro nazaj zazvoni telefon:

“Dragi, očitno sva imela včeraj hud spor”

“Kako to misliš, saj si nisva skočila v lase, le pogovarjala sva se o tem kaj se je zgodilo”

“Veš, hči je danes v jaslih razložila čisto vsem, da sva se fest skregala”

“Kva? Čak pa sej nisva … Čak kva je nardila???”

“Ja, razložila je vsem v jaslih, da sta imela ati in mami en velik fight”

….

Hmmm… Ne bom rekel, da sem enostavno otrpnil in se krepko zamislil, kako pametni in dojemljivi so tile naši mali nadobudneži. 2.5 let star otrok je kot spužva, ki spremlja in čuti čisto vsako malenkost ki se dogodi v njeni bljižini, doma, šoli, kjerkoli že..

Moram biti boljši oče, boljši vzgled svoji mali princeski! Jup.. takle mamo, kanede…

Biti starš je definitivno največji izziv in zahteva veliko mero odgovornosti… hmmm …

zamišljen Polar Bear

  • Share/Bookmark