Takšni in drugačni utrinki…

vsega po malem…

3.12.2014

… skupek dogodkov zadnjih nekaj dni…

Najprej sem skoraj ponorel, ker sem ugotovil, da mi ne bo uspelo tako lahko zamenjati slovenske vozniške z emiratsko, [vstavi vse sočne kletvice tu] fora je namreč v tem, da Slovenija in UAE nimata sklenjenega medsebojnega sporazuma o veljavnosti dokumentov. Zdaj veste, da plačujemo naše ljube uradnike zgolj in samo za to, da se 8 ur praskajo po ritih! Matr vola! … Kaj to pomeni? Simpl: nazaj v šolo. Sreča: ni mi treba it skozi vse praktične ure vožnje, ma moram pa it skozi 8 predavanj teorije, pol pa lahko pristopim k izpitni vožnji. Pribljižno 3000 dirhamov, kar je nekih 700 evrv me bo koštala ta lenobnost naših slovenskih uradnikov. [vstaviševseostalesočneinmanjsočnekletvice]… Če bi bil sporazum sklenjen in priznan, pol bi me vse skupaj prišlo nekih 70 ojrov. Menjava vozniške, test vida in fotografija, vse skupaj opravljeno v 10 minutah, moj primer pa se bo vlekel najmanj 2 meseca. aaaarrrgghhhh!!!!!

Cimra nimam več, spet sem sam v stanovanju. Odpustili so ga. Ne vem s kakšnim razlogom, ker je model imel najboljšo izobrazbo (končana fakulteta za šport + še nekaj dodatnih izobraževanj za kondicijskega trenerja) … ah ja, takle mamo tukajle…

Spet so prazniki. Ja, vem, boste rekli: pa sej so bli ravno prazniki, kva jim ni jasn? Enivej, tokrat praznujemo National Day. 43 let od združitve Trucijskih držav v Združene Arabske Emirate in prav toliko let, kar so se osvobodili britanske krone.

Včeraj 2.12.2014 sem bil povabljen k prijateljem v mesto na kosilo in druženje, po kofetu smo šli lepo dol do obale in gledali air show, ki so ga pripravili člani vojaške akrobatske ekipe -  spektakularno. čist hudo :) … Gužva pa taka, da bi kmalu klavstrofobijo fasal, čist zares… Po skrbnem opažanju sem prišel do ugotovitve, da je bilo na Cornichu najmanj polovica indijskega podkontinenta + tretjina afganistana in pakistana… Belca videt je bil ceu luksuz..

Druga zanimivost: stojimo in gledamo dogajanje, ko se kar naenkrat zraven mene pojavi en indijec, čist z ramo ob rami, vprašam: ejga model, kva ti ni jasn? in on, dj no sam eno fotko, prosim. In še preden sem sploh lahko kar koli zinil, naju je njegov kolega škljocnil in so se odradirali stran. Vprašam prijatelja, kva za vraga je blo to in on tko hladno:” aja navadn, to ful delajo, pol bo pa razvil fotografijo in jo spravil v denarnico in se hvalil okoli, da si pa ti njegov prijatelj iz ZDA. For Real? Mislm kva? Čak, še enkrat, kva? Banda nevzgojena, ej!!! No, še hujše je pa to, da se hočejo vsi slikat z otroci belcev, sploh če so otroci blond. Golazn! Ne morem drugače rečt.

Aja kje so bli te, ko so delili bonton in manire, mi ni jasno in mi nikoli pomojem ne bo. Hodiš po pločniku in se ti dobesedno nastavljajo in butajo ob tebe, me je parkrat pijelo, da bi jih ene par naklestil kot majmune, .. pa sem se hitro ohladil ob misli, da me lahko tisto sekundo izženejo iz države…

Hjooo, a sem že povedal, kolk ogromno folka je bilo to na kupu? ??

Po končanem air showu se odpravimo nazaj proti domu, med hojo prileti SMS od prijateljev iz službe, češ da so v Starbucks kofetariji blizu Al Hilal banke. OK, aha super, to je tlele 10 minut stran -  ali tako je mislil- … pridemo do Starbucksa, se poslovim od druščine, zahvalim še enkrat in stopim notr v kofetarijo, na moje presenećenje – ne-duha-ne-sluha o prijateljih.. Telefon: YO! kje ste? A je nasproti vas kakšn Burger King? … tut-tut-tut…. Faking šit, kva je s tem telefonom: ahaa, zmanjkalo kredita na računu… še dobro, da so SMSji še vedno leteli sem ter tja, objasnim in mi pošljejo buciko z njihovo lokacijo… Upam da sedite: Bili so natankko 4.9 kilometrov stran!!! FAAAAAKKKK !!!! Ok, OK, lej, tole bo pa malo več kot dve minuti. Grem vam naproti, se srečamo, imejte telefon pri sebi, javim kje se nahajam in ajde, čau…

Pobrit po glavi, z belimi Think Pink Wayfarer očali in Flash majico s hitrim korakom proti cilju, … folk se drena, gužva, trubijo z zračnimi hupami, špricajo tisto nagravžno peno, spuščajo neke smrdljive parfume v srak in podobno… IN seveda se ti nastavljajo pod noge, kot podgane! (uporabljeno figurativno) …

Še dobro da sem bil v mladosti pri Skavtih in sem odnesel mnogo informacij o navigiranju in orientiranju v okolju. Google Maps mi pove, v katero smer moram it, pol pa samo gas… … nekaj deset minut kasneje se srečamo s prijatelji v Shish Shawermi – tko kot bi rekel neka kebabđinica … :) hjoo, še dobro.

Malica in spet gužvanje skozi vso tisto maso folka na plažo. Ura: 18: 45…  Do ognjemeta še 2 uri 15. … na koncu je bilo 2 uri in 35, ker so seveda zamujali za celih 20 minut…

Sam ognjemet je bil fantastičen! 11 minut čudovito sestavljenega spektakla. To moraš videt v živo, ne da se kar tako opisat z besedami..

In potem spet gužvanje s plaže nazaj proti avtomobilu, podn ane, to je blo pa še x17 hujše kot pa pot na plažo… POhojanje praznih piksn od tiste smrdljive pene in sprejev in izogibanje vsem ostalim pešcem, probati držati korak z ostalimi da se ne bi zgubili kje na poti do avtomobila in pol kar naenkrat: prazna ulica, ojoj, a tkole to zgleda :) … Dekleti začneta kar iz lepega peti tisto melodijo iz filma Flash Gordon. in prijatelj naštima svojo GOPro in reče, ej dejmo mal zalaufat.. seveda nisem mogel in svoje kože, prišprintam mimo pogledam v kamero in spustim tist Road Runner mig-mig, ter odšprintam naprej… Video posnetek je fantastičen. Ha ha ha kolk smeha, ej… ostali naključni mimoidoči so tudi umirali od smeha, ko so nas opazovali kaj se gremo :)

… zelo lepo se je vrniti v prazno stanovanje ob misli, da ne boš nikogar zmotil in da tudi tebe ne bo nihče zmotil.. Najlepš mi je spet! RES!! Upam da ostanem sam kar se da dolgo, če ne kar za vedno…

……..

Danes v službi od 7ih do 1500. Navsezgodaj sem odpravim po normalno ustaljenem procesu: pogledam da so studii vsi lepo ušlihtani, da je vse kot mora biti in na koncu se ustavim še pri šefih v pisarni.

“Dobro jutro.” :) kako smo? … Ej, no super lej, ko si pa ravno tule, pa lahko naredimo še oceno tvojega dela za zadnji mesec plus pregled zadnjih 4 mesecev? Ok, pa dajmo :) .. Dobim odlične ocene na skoraj vseh področjih, par področij pa je še na voljo za izboljšavo. – zato, da se ne zasedim na lastnih lovorikah, aveš :)

Enivej, šefa nadvse zadovoljna, pohvale tui s strani vadečih in vseh s katerimi sem tko ali drugače v kontaktu. *\o/* TO mi DeLeJ !!

Med drugim tudi predebatiramo, kako in kdaj bi šel na dopust. Odločil sem se, da vzamem 15 dni v avgustu in grem pogledati domov, kako se imajo domači in seveda vi prijatelji, 25 dni pa pol v januarju in februarju 2016 in grem lepo na eno potepanje po Novi Zelandiji. DA, prav ste zračunali to je skupaj 30 dni plačanega dopusta in k tem prištetih še 10 dni plačanih praznikov, ki jih delam. Ostalo kar mi ostane viška javnih praznikov, pa lahko pokoristim posamezno :)

Kaj naj rečem drugega kot: najlepš! :)

toliko zaenkrat iz sončnega Abu Dhabija…

Polar Bear

  • Share/Bookmark
 

Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL