Takšni in drugačni utrinki…

Auckland, 5. dan…

31.10.2010

… so long jet lag oziroma je šel stran že en dan pej…

in kaj je Polar Bear počel zadnje dva dni? Hja poleg treningov in druženja s ostalimi inštruktorji se je šlo v zadnjih dveh dneh tudi malo naokrog…  Včeraj me je pot zanesla v trebuhu majhnega avtobusa predelanega v velikega belega morskega psa do Kelly Tarltons Underwater Experience.

Nadvse zanimiva izkušnja. Malo zgodovine odkrivanja in raziskovanja Antarktike, veliko različnih akvarijev z vsemi vrstami rib, ki se jih da videti v okoliških vodah kot tudi iz drugih koncev sveta.  Pingvini so bili nadvse zabavni, ene par jih je stalo v krogu in potem se je en obrnil proti našemu ”ratraku” in naredil tak pogled, češ: ” kva pa ti gledaš? aaa???” :)

Nasplošno je bilo zanimivo videti, kako zgleda okolica Aucklanda. No amapak za to je vožnja z busom na obrobje mesta vseeno premalo in ker se nahajam v skrajni bližini Sky Tower-ja, in ker se je nebo počasi razjasnilo, je bilo seveda logično iti gor na 220 metrov visoko razgledno ploščad.  Samo ena beseda: NORO!!! Razgled je fenomenalen, v bistvu se ga ne da opisat! vidiš čisto na vse konce mesta kot tudi širšo okolico.

In potem je napisa nad steklom. Sky jumper in 30 seconds, pa se vprašaš, kaj naj bi to pomenilo??? in potem vidiš modela ki prileti iz enega nadstropja višje in obvisi na zajli kot smrkel:))) haha… in pol spustijo zavoro in 11s do podna… Jup v 11s priletiš na pristajalno ploščad pod stolpom… Še ena potrditev da so Novo Zelandci res mojstri v izumljanju adrenalinskih ”izkušenj”… Malo nižje od Sky Towerja je pa izstreliščna ploščad, kjer se lahko s bungee-jem izstreliš v nebo… hjooo:))) Enivej preden bom odpotoval nazaj domov se bom definitivno vrgel dol iz stolpa, kolega iz Dubaja je rekel: this was the scariest 20 seconds of my life” haha… no ja bomo vidl anede:)

… prilagam nekaj fotografij:)

  • Share/Bookmark

3. dan v Aucklandu…

29.10.2010

…ali kako se Polar Bear počasi navaja na novo okolje in tako naprej…

Tretji dan se je začel tako rekoč ob 1:56 zjutraj, ko sem se prvič zbudil brez razloga in kot eno noč prej spil kozarec vode in šel nazaj spat. Za razliko prejšnje noči sem se zbudil še enkrat in sicer natanko ob 3:56… no na srečo sem tudi tokrat lepo zaspal nazaj ampak samo za slabi dve uri in nekaj drobiža.  Budilka je bila nastavljena na 5:10 AM… Zakaj tako zgodaj, se vprašate? Zato ker je bil prvi trening razpisan ob 6:10 in to ne kar tko en navaden BODYPUMP trening, ne tokrat se je šlo za res. Prvič je bil predstavljen BODYPUMP 77.  Ja prav ste prebrali BODYPUMP 77… Samo tole bom rekel: naslednjih 6 mesecev se bo vleklo kot kurja čreva…  in prva stvar ki jo je Glen rekel je bila: ok to jutro imamo nekaj mednarodnih gostov v dvorani…  spoznali jih bomo po tem kakšno faco bojo nardili ko bojo prijeli za štango:) ha ha ha … sam je blo res tako:)

Povsod po svetu uporabljamo za BODYPUMP štange ki so težke nekako med 1,2 -1,6 kg… in pol prideš ves pogumen na trening, primeš palco pa je skoraj ne moreš premakniti brez da bi se skoraj zašvical ful…  Pazi to: palca ima 7kg, palca ima SEDEM KIL!!! ahahahaah kako sem presenetil svoje bicepse ko sem naložil zraven še petko na vsako stran…

Ne morem verjet svojim očem, fitnes center se odpre ob 5:10 in je ob 5:11 nabit do zadnjega kotička… Folka je tolk da ni za verjet.  In pol se nardi 6:10 prva ura in je nabito polna.  noro! Tako kot sem predvideval, folk pride lepo pred šihtom na trening, potem se lepo zrihtajo za na šiht, si omislijo zajtrk v lokalnem baru (kjer imaajo nadvse slastne in zdrave dobrote, ni da ni) in odbrzijo v službo…

… jutri je nov dan in nova priložnost za BODYPUMP 77, po tem pa v Kelly Tarlton’s ( www.kellytarltons.co.nz) pogledat kaj dogaja pingvinom in ostalim zvercam:) aja imajjo eno tako zanimivo ”experience” – potop v kletki v bazen poln morskih psov:) hehe…  akhmm rajši skočim iz Sky Towerja, kot pa da grem z morskimi psi iz oči v oči…

… toliko  za enkrat… ostante prkloplen za nadaljevanja…

Teh Polar Bear

  • Share/Bookmark

Potovanje na drugi konec sveta…

28.10.2010

… ali kako zgleda, ko Polar Bear odleti iz žepne državice v drug svet…

Ponedeljek 25.10.2010.

Začne se kot čisto navaden dan, kar pa v bistvu ni… Ta ponedeljek je rahlo drugačen od ostalih, je v bistvu dan ko se začne nova avantura:)

čakali so me še zadnji opravki pred napovedanim letom ob 17ih za Frankfurt in potem naprej proti končni destinaciji: Auckland, New Zealand (angleško ime mi je ljubše)..  in ko misliš, da imaš vse pod kontrolo, pomisli še enkrat:)

Ravno odhajam iz lizing hiše, ko zazvoni telefon: g. Polar Bear? in jaz: pri telefonu in glas na drugi strani: iz Sončka kličem, Adria nas je ravno obvestila da so ukinili let ob 17ih, takoj jih kontaktirajte, da se dogovorite kako boste rešili stvar…  No mislim da vam ni potrebno razlagat da mi je v sekundi pulz narastel na 190, če ne kar na 300, … pokličem na Adrio, razložim in rečejo: najbolj enostavno bo, če lahko pridete na en let prej: 12:15 iz Brnika, tako vam ostale nadaljne povezave ostanejo nespremenjene…

HVALA BOGU, da sem imel en dan prej vse spakirano, vse:)

… in tako se je začela avantura potovanja v Novo Zelandijo.

Frankfurt je vedno zabavno letališče za ubijati dolgčas med čakanjem na naslednji let… Edino kar bi imeli pa res lahko zastonj bi bil internet dostop, ne pa da te hočejo obrat za 1 uro 8€, ja okej sej je kul no:) ne res, kul je…

Let proti Seulu je bil dokaj miren, le sem ter tja nas je rahlo pozibavalo. Jeba, če oprostite moji francoščini, je bila v tem da nisem mogel kaj dosti spat, enostavno ni šlo.  Zadremal sem pomojem za kakšne pol ure, morda uro, ostalo pa budno spremljal dogajanje okoli mene, …

AD1: Korean Air je od sedaj naprej edini način za potovanje v ekonomskem razredu, proti tistemu ko sem letel z 747-400 Jumbo v ameriko in nisem imel prostora za kolena, je bil tole pravi luksuz. Več kot dovolj prostora za kolena, res udobni sedeži…

Stevardese so me pozitivno presenetile:) Korejke so lepe punce, res so lepe:) in korejščina je lep jezik, za razliko od kitajščine je veliko bolj speven in gre tako lepo v uho:)

Kolegica mi je preden sem odletel napisala: ‘’srečno pa da ne boš stevardesam v rit gledal, ha ha ha … ko bi ona vedela, ane:) čisto vse sem prečekiral, pač prednost sedeža ob prehodu:)

26.10.2010

… pristanemo na Incheon International v Seulu ob 13:30 po lokalnem času… 3 ure do naslednjega leta…

Matr ko že ravno misliš da si navajen velikih evropskih letališč, pomisli še enkrat… TO je pa res ogromno letališče, ogromno in čisto, vse se sveti nikjer papirčka ali kar koli, tla tako čista da bi res lahko jedel z njih… in moj prvi Starbucks kofe:) he he he:)))

3 urce minejo kot za šalo in že sledi zadnji boarding na let proti končni destinaciji: Auckland, Nova Zelandija…

… in tako sem na zadnjem in hkrati drugem dolgem letu 10 ur do cilja…

Seveda imam spet sedež ob prehodu, ddddd:)))) … Ta let je bil pa rahlo bolj turbulenten, na čase je bil občutek kot bi bil na vlakcu smrti ampak ni bilo hujšega:) pa kar je bilo še toliko bolj zabavno: flight plan je deloval, in sem lahko spremljal parametre kot so oddaljenost, čas prihoda, lokalni čas v Seulu in Aucklandu in podobno:)

… lepo sem si naštimal iPod kul drum and bass muziko:) in potegnil kapuco čez glavo in zaspal,… ampak vseeno še nekaj ni bilo tako kot bi moralo biti, vse nekam presvetlo, no in mi zasveti žarnica: hummm sej majo gotovo tiste spalne maske za čez oči, … okej to je bil pa potem čisto drug par štumfov, Polar Bear je zaspal kot tamau otrok:) …

27.10.2010

… nekje nad Pacifikom:) let poteka brez posebnosti, spim in se zbudim ravno toliko da preverim kje smo, pa me spet zmanjka. Na tem letu nisem pogledal niti enega filma, no razen eno dokumentarno oddajo Adventure Golf New Zealand. :) )) in kar naenkrat je še slabi dve uri do pristanka v Aucklandu. Zajtrk na letalu (hrana presenetljivo dobra), … izpolnit obrazec za vstop v Novo Zelandijo in spakirat vse kar sem imel navlečenega v nahrbtnik:)

Pristanemo do minute točno. izkrcanje in takoj uvau: poglej si ti ta hudo lepo izrezljan portal za vstop na terminal (nekdo se ponudi da naredi fotko, pa ni nastalo drugega kot zmazek, ajde mogoče je pa to že prvi znak da bo potrebno še enkrat dati skoz tole dolgo potovanje) … mimo ogromnega duty free prostora do pregleda potnih listov, naprej po prtljago in tu se zgodi naslednja zabavna stvar: moja prtljaga je prišla vse od kolegice pa je manjkal neseser, vprašam uslužbenko Korean, če kaj ve kje je prtljaga? in reče: ste vi gospod ta in ta=? in jaz sevede, in ona, ja veste se iskreno opravičujemo, vaš kos prtljage smo nehote pozabili v Seulu in ker smo mi zafrknili stopite z menoj, da naredimo prijavo pogrešane prtljage in ker je naša napaka vam v imenu Korean Airlines izročamo še 75 NZD odškodnine. Prtljago vam bomo dostavili v naslenjih dveh dneh v vaš hotel.

… carine , biosecurity pregleda in končnega zadnjega rentgena prtljage:)

Prijatelji so me svarili pred tem, da so na teh pregledih predvsem na biosecurity komad zoprni in da so ti sposobni tudi očistit čevlje in da so te sposobni celega okol obrnit v iskanju kar koli prepovedanega in posledično nevarnega, no na koncu ni bilo pol toliko naporno… Uslužbenec me je samo vprašal: imate kakšno hrano spakirano, kakšne zdravila in podobno? Imate kakšn šotor ali pa gojzarje? in na vse to odgovorim: ne nimam… potem pogleda in se zapiči v tisto: kaj ste po poklicu:) …aaaa zlatar ste, veste imamo kraj kjer se lahko poskusite v izpiranju zlata, prav res, to pa le poskusite, mogoče vam pa uspe najti kakšen nugget:)))

… in tako sem po dveh dneh potovanja prispel v Novo Zelandijo, deželo ki je bila na seznamu ”things to do before u die” na prvem mestu…

… naslednji utrinki sledijo v novih zapisih…

Teh Polar Bear

  • Share/Bookmark