Takšni in drugačni utrinki…

…zadnje dni, se dogaja mi…

30.06.2007

Vse živo… Od tega, da se nekako trudim z izpiti, do tega, da sem imel tri zelo uspešne delovne dni …p aspet do tega, da nekako planiram malo daljši dopust za drugo leto… in podobne scence…  No pa pejmo lepo po vrsti od zadnjega k prvemu…

AD3: dopust: … No že nekaj let sanjam o Novi Zelandiji in ko sem tako pred tremi dnevi spet nekako sprehajal prste po tipkovnici sem naletel na nekaj zanimivih strani… VirtualTourist pa seveda ”bekpekers”  … No ker pa sem kar se potovanj tiče neke vrste ”controlfreak”, karne pomeni nič drugega, kot to, da se o sami destinaciji pred odhodom pozanimam z vseh možnih zornih kotov, o tem kakšni so ljudje, kakšne so navade, nevarnosti, katere živali te lahko ugriznejo in podobno… Sem zajadral na nek forum in čisto slučajno našel temo z naslovom Nova Zelandija, … hehe, kako prikladno si rečem in začnem prebirati temo… nakar se odločim in pošljem zasebno sporočilce souporabnici foruma, ki prav tako sprašuje kako je s to Novo Zelandijo…  Niti pod razno pa si nisem mislil, da se bo iz te debate o potovalni destinaciji nato razvila še lepša in boljša debata o vsem živem:) … Ja tole mi je polepšalo dan, večer, in naslednje dni, ki so sledili in sledijo… hehehe…

AD2: služba mi je pisana na kožo… vse kar lahko napišem, je to,da sem imel dva zelo uspešna dneva in da sem polovil nekaj ‘’sistemskih abnormalitet”… in na to sem zelo, zelo ponosen. Za ilustracijo: predstavljajte si otroka v peskovniku, ko prvič zgradi lep peščen grad…

AD1: učenje/izpiti: jah takle mamo, ane… No izpiti mi grejo kar lepo od rok.. pred tednom dni sem sestavil enega z odličnim rezulktatom 9/8, kar mi je vlilo volje za naprej,…potem pa so se zgodili vampi, o katerih sem pisal v prejšnji objavi… No to mi je spet zbilo moralo na temperaturo tališča kisika ( -218,4°, op.p.), ampak kaj naj rečem,… življenje gre naprej in naslednji izpit je že 3.7.2007, tako da se bo potrebno odsvaljkat izpred računalnika in spravt za knjige…

AD0: včasih človek potrebuje samo kanček vzpodbude in že lahko naredi marsikaj, kar si sekundo prej niti v najhujših sanjah ni pedstavljal… Spet drugič je potrebno ”počasi v klanc” in imeti pred očmi legendarni pregovor, ki ga je tako rad uporabljal Neo Matrixčni: ”There is no Spoon!!!”… in potem grejo stvari z lahkoto naprej… Meni ta mantra pomaga… namreč vsakič, ko grem z biciklom na psrehod in ko se pripeljem pod kakšn dolg strm klanc, si izgovorim tistle zgornji stavek,… Verjelli ali ne, potem grem z lahkoto v klanec…

No last but not least: včeraj sem peljal brata in dva kolega na letališče v bližini Benetk… Malo me je skrbelo kako in kaj se bom znašel in kako bom sploh prvič v življenju manevriral po italijanskih cestah… hehe… Ne boste verjeli, ampak se je kar dalo… na ViaMichellin sem si sprintal potek poti, kar je bil zelo velik plus in sem bil zelo vesel, da sem imel to s seboj,… Seveda smo našli letališče in seveda so uspešno šli skozi check in… in seveda sem si pozabil sprintati tudi povratni potovalni načrt… in seveda Polar Bear ne bi bil Polar Bear, če se ne bi na poti z letališča proti avtocesti ene dvakrat zgubil… Ja, hehe, eno križšče, eno gradbišče, en pomanjkljivo označen obvoz in ekola kwa… smo že na stranskih cestah in se vozimo v krogu kot mačka okoli vrele kaše… No po ene 20 minutah ”kruzanja” po lokalnih cestah in opazovanja krajinske arhitekture tistih krajev, sem uspel najti pravi uvoz na avtocesto in si končno oddahnil, or so I thought!!! A sem že omenil, da so italijani zelo nevarni vozniki??? Še ne? No potem pa sedajle: namreč lepo se držim omejitev, vozim 130, 140 km/h in pred menoj kolona…zamenjam pas, se vključim na prehitevalnega, a gre vsa stvar počasi naprej… Zakaj? jah zato, ker se je spet en tovornjakar lotilprehitevatinebroj ostalih tovornjakarjev… In tako se vozimo po prehitevalnem s svojimi 100km/h, nakar mimo po prostem desnem pasu(do kolone tovornjakarjev je bilo kakšne 2km)  švigne en makaronar ter se  brez žmigovca urine dva avtomobila pred menoj na naš pas… potem mu to ne ustreza, češ jajcanje in se postavi na sredino , tako da ga je polovica na prehitevalnem in polovica na voznem pasu… Mislm, pa to ne morš… No nekaj 10 km naprej podoben štoflc… lepo pičim svojih 130 po prehitevalnem, ko se mi hoče urint  (brez žmigovca) neka gospa, …nasrečo me opazi in zavije nazaj na vozni pas, potem pa za menoj na prehitevalnega in mi baba začne blendat, češ kako pa vozim in tko… Joj, če bi znal italijansko in če bi imel na zadnji šipi displej, bi ji natipkal nekaj sočnih kletvic … No skratka, nekako preživim vse te prigode in se pripeljem na mejo, ki je praktično ni več:) potem pa z veseljem po naših cestah proti domu…

celotna pot 3 ure v vsako stran, celotnih prevoženih km 560, celotni stroški poti: €104,20

Polar Bear

  • Share/Bookmark
 

Brez komentarjev »

Še brez komentarjev.

Komentiraj

:mrgreen: :neutral: :twisted: :shock: :smile: :???: :cool: :evil: :grin: :oops: :razz: :roll: :wink: :cry: :eek: :lol: :mad: :sad:

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

RSS vir za komentarje. | TrackBack URL