Takšni in drugačni utrinki…

… najprej vožnja po avtocesti: pikiram s svojo ljubico ( beri Justynco) po prehitevalnem enih 160 na uro in se mi pred menoj userje en model z Chayenom prou uno: lagano sportski… in jest za volanom pizdim kot budalo … pa ne nad tem da se mi je uguzil in da sem moral na hard žlajfat ampak nad tem da model ni nakazal menjave pasu s smernikom… AAAARRRGGGHHH!”$#”#$”%#%&$/&%&/(& takim bi najraj kuj pobral izpite… Ma ja sej maš avto ampak tista ročka na levi strani volana NI NIII za okras ampak ima dejansko nekaj funkcij, med drugim tudi vklop in izklop FRIKIN ŽMIGOUCOU matr vola!!!!!

Ok pejmo naprej … na celovško se kar lepo in hitro prklopmo, sam kaj ko sem se potem cijazil po njej kot utrgan, aaarrrggghhh preklel sem dars in podizvajalce in še nemalo drugih zraven …

… začuda najdem primerno parkirišče ki je zastonj in še na nek način lepo zakrito, da je bil avto malo v zavetju…

… in že smo of to Kongresc:) … vsedem se na klopco in čakam prijateljico s katero sva zmenjena, da malo prepešačiva staro ljubljano in rečeva nekaj konkretnih… Sedim brskam po facebooku, updejtam status in opazujem folk okoli sebe, moram priznat da je to kar zabavno početje…

Nasproti mene na klopci sedi mlada družinica … Starša in dve luštni punčki… nakar ena izmed njiju odvrže majčkeno drobtinico golobu, ki je bil v izvidnici… in kakor hitro je drobtinica padla na tla se je ”out of nowhere” usulo golobov kot rusov in kitajcev skupaj … Desant na kongresca taaaakkkeeeee cooooovvveeeeeerrrrrrrr!!!!!!!!!!!!

Kilo smeha in pol ampak res, haha kaj naredi ena majhna drobtinica golobom, ne morš verjet… No vrnem se k updejtanju statusa in ko sem ravno lepo zatopljen v to početje me prijateljica nežno špikne v ramo, …ojojojoooojjj kako sem skočil, fak ann usral sem se kot tavelk, hihi

Enivej odpraviva se na sprehod, najprej v BABO na sadni smoothie, mljask kwaj dobrr… pol pa naprej in kar hodiva in hodiva in prideva mimo prostora s svojim vremenom in pol mimo Slowatcha kjer se Polar Bear zapiči v lep VERTU telefon, ki stane samo 5000 ojrov in tako naprej… Narediva krog okoli parlamenta spotoma pogledava kaj dogaja z obnovo Opere…

… debata nanese na prvoten namen srečanja: kako v New York in kaj pričakovati ter podobno…  Ko me naenkrat prekine in reče: glej tamle čez cesto ponavadi zrihtajo kakšne zabavno ugodne karte… Spogledava se in zasvetijo se nama učke: am dj pejva pogledat sam za foro kolk so cene…

Vstopiva, žiujo, letalske karte=?  Ja Ja, kar tamle do konca stopita k sodelovki… Žiujo, am zanimajo naju letalske karte do New Yorka za konec novembra…  Mhm, ok kar vsedita se… hip hip hip strašni trik in pade prva cena: ja Ljubljana -JFK 660 ojrov, isto naprimer malo dražje: 730 ojrov in take cene tja do 800 ojrov… Potem pa rečem, am kaj pa najbolj ugodna varjanta ki bi se jo dalo dobit?

Prijazna gospodična reče, aaa samo trenutek in res trenutek kasneje : našla sem nekaj pod 500 evri, vam sprintam pa v ponedeljek moramo rezervirat in plačat… Orgazem in pol, kaj a res prav slišim, me lahko prosim nekdo uščipne, auwa …hvala…

No in v ponedeljek se gre že po karte… Seveda je potrebno tako dobro novico tudi rahlo zaliti, mnja… s kavo in orangino ampak hej važn je namen, kanede… Pristaneva pri Zlati Ladjic, debatirava o New Yorku in kar ne moreva dojeti, kaj sva ravnokar izvedla… Pošljem SMS še drugi prijateljici Katarini in mi odpiše, ja se bomo zmenil v nedeljo zvečer… aaaaa kolk d best

Polar Bear v družbi dveh prekrasnih mladenk  wiiiiiiiiiiiiiiii …. New York pazi se prihajamo, haha… Sediva debatirava, ko opazim dve prekrasnimladi dami, ki se mučita z nekim težkim kopalniškim izdelkom in rečem Mateji: ej čaki grem malo moje mišice ponudit v pomoč… pritečem: živjo gospodični, a vama lahko pomagam? Se nasmehneta in rečeta, ma ne ni treba sva že na cilju… prisrčno se zahvalita za ponujeno pomoč in se poslovimo, … Jah pa naj še kdo reče, da je viteštvo izumrlo??? No ne niii a-a…

Zagrmi… prvič… Zagrmi drugič… Am ok a greva? stopim do šanka poravnam račun in med te ko se obrneva proti izhodu začne lepo počasi kapljati… prideva do avta, in se že začne veselje… tok tok tok BAM BAM BAm … AAAAAAA NEEEEEE tooooččččaaaaaaaaaa….. Uscal se je tako, ampak tako močno da brisalci niso zmogli opraviti voejga dela tudi na ful speed ne… Mateja je vozila kot blisk hitro do prve garažne hiše… res kapo dol, to je blo pa tako adrenalinsko doživetje, in prežeto z grozo ob poslušanju nabijanja toče po strehi avtomobila… Noro … parkirava in se odpraviva v pasažo Maksija, stopiva ven in opazujeva vreme … Neha padat svet postane lepši za trenutek, odpeljeva se proti moji Justyinci… Preživela je:) woohoo…

se posloviva in odrineva vsak v svojo smer…

Peljem se mimo živalskega vrta ko spet začne nabijat… gledam vse možne uvoze v gozd, ni sreče, vse že zaparkirano, ljudje vedrijo in po svojih najboljših močeh bežijo pred točo…

sam zapeljem k tistim fensi blokom na Mostecu in dol proti garažam… Hvala Bogu za mojo Justy, ki je ravno toliko ozka, da sem jo stlačil med stebričke in steno na pločnik, wiiii Justy je bila pod streho… Vse skupaj je spet trajalo nekih 10 minut in se je potem umirilo…

Končno sem na poti proti domu… Avtocesta, … brisalci na ful gas, nič ne pomaga, zadnja meglenka prižgana, in po gasu…več kot 100 oziroma 110 se ni dalo peljat zaradi vse odvečne vode na cesti,… s prehitevalnega pasu se spravim na voznega, pa spet nazaj na prehitevalnega, ter se spet razburjam nad darsom, ke rne more preplastiti zgonjenega voznega pasu… Tovornjaki v vseh letih so naredili svoje, kolesnice v katerih se zadržuje voda, nevarno če ne celo smrtno nevarno… aquaplaning in scence kanede…

No na koncu se je vse lepo izteklo… srečno sem se pripeljal domov, avtu se ne pozna ama nič:)… Prijateljica tudi nima nobene škode na avtu, kar je v veliko veselje njej kot tudi meni,…

Skratka lahko bi bilo hujše…

… Jutri se gre pa na obalo… Mah ne, ne bom se kopal… samo malo bom noge namočil …

zvečer pa nazaj proti domu…

Pa še mal legendarnega Franka Sinatre:

…

New York, New York prepevajoči Polar Bear

Situacija: ste na pikniku, v gorah, na plaži, or whereever… in hočete odpreti pivo, pa ugotovite, da nimate odpirača, khmmm kaj vam je storiti??? No nekaj idej imate na spodnjem filmčku

Aja, ste nekje tako bogu za hrbtom, da nimate stenske ure, CDja ali pa katerega od ostalih rekvizitov?

No sigurno imate kakšno brhko deklico v bližini??? Ja povprašate, kaj pa majo zdej tlele dekleta veze z odpiranjem pira???

tlele mate živ dokaz, da imajo še presneto veliko s tem:

Privoščite si prijetno hladno pivo, kanede:)

…

Polar Bear

Ponedeljek 30.6.2008…

Vse skupaj se začne okoli 0730 ZULU hours, ko dobim SMS od prijatelja, ki pravi: ej bi nama naredil uslugo in se pripeljal v Krmo ter naju nato dostavil do avta, ki ga imava v Vratih? Ker je bilo rahlo zgodaj in še po napornem vikendu se mi ni dalo tipkati in sem enostavno poklical: Ja živjo, kaj dogaja? Ej tega, ja no z bratom se spuščava proti Krmi, namreč čez Prag je pot prenevarna in s tem spust rahlo tvegan, a bi bil za akcijo? … Čak sam mal, hmmm… Ja itak ni pene, priletim! Kdaj in kje vaju počakam? Kovinarski dom v Krmi, recimo okoli 12ih ali malo prej… Ok, vidmo, čau…

No in to je bilo to… Prekrasen dan za vožnjo, in tudi peklensko vroč…Zunaj 30 stopinj… Moja mala Justi brez klime, khmmm bo treba nek en kul avto sfehtat… Ati dej a maš ti kej za obleta po gorenjski??? Khmmm ja neki bi moral v Radolco letet pa še naprej v Lesce… No dj mi posod avto pa ti bom jest spotoma to spedenal, aja pa nakonc ti ga za hvala lepa še operem in znotraj pospravim??? Ok tamau klele maš kluče pa merki!!! če mi gauš oprasku tem kr nalomu, haha… Ok nč bat…

No tkolele, avto mam, CD z musko BP 66 tudi… benza poln kestl, klimo na skoraj zmrzovanje, in štart…

Pot po avtocesti do Jesenic je bila rahlo dolgočasna, no razen z izjemo tistega dela mimo Radovljice… Kar naenkrat je bil pred menoj na nebu avion, tisti ki meče dol padalce, hehe… Res nor občutek, ko ga opazuješ, kako se spušča na letališče, zgleda namreč tako, kot da bo pristal na avtocesti, hehe…  Zabava se je pričela kasneje:) tam malo pred Mojstrano sem se spomnil, da lahko na telefonu tudi snemam kratke filmčke… No oglejte si jih spodaj:)

OPOMBA: mal prenaglas sm meu radio, tko da basi mal vn skačejo:) hehe….

Prihod v Mojstrano:

Skozi Mojstrano proti Krmi, kompletno obnovljena cesta, občutek fenomenalen…tole bo treba enkrat z biciklom sprobat:

No tole je pa potem par kilometrov pred samim ciljem, prelep pogled na samo dolino:)

In na koncu, ko se Polar Bear-u scufa ob radostih, ki jih ponuja 158 konjev, reduktor, simetrični 4kolesni pogon in pa Limited Slip Differentall ter vse to lepo zapakirano v najlepšega SUVja evarr:)

he he… no zaključek road tripa je bil pa potem pri Kovinarskem domu, kjer smo spili nekaj žemljic, hehe

…

Polar Bear

… na tole temo sem zadnjič naletel na enem izmed popularnejših forumov v naši državici… Iskal sem neke informacije o čisto drugih stvareh.

Naslov je bil nekako namagneten in kliknem gor, v smislu: no da vidmo, kaj ima folk pametnega povedati…

Prebiram poste in se zraven držim za glavo, pa saj to ni res, kakšne folk piše po forumih… Stvar je dosegla svoj vrhunec, ko naletim na link to neke nove strani, ki jo sedaj tudi na plakatnih mestih na veliko oglašujejo in sicer se gre za stran manekenka.si.

Firbec pač, si rečem in kliknem na to omenjeno stran, … Čeljust mi pade pod mizo, na bradi dobim buško in ugriznem se v jezik, skratka šok!!!

… a kaj je tako šokantnega? Jah dejstvo kako nizko so se pripravljene punce spustit za tistih 5 minut slave…

Človekpričakuje da bojo na taki strani ”umetniške” fotografije, deklet, ki si pač želijo na nek način prodreti v manekenske vrste, no kar pa je razbrati zi omenjenih fotografij je pa vse prej kot to… tej strani bi se prej lahko reklo: ” iščemo nove porno starlete” kot pa iščemo nove manekenke… Stran je polna golih fotografij deklet v različnih pozah in tko naprej…

In kaj je najbolj bizarno: profili so lepo izpolnjeni, pač ime priimek in še nekaj drugih podatkov in pol pogledaš fotke ane in so nekatere z zamegljenimi obrazi, spet druge s velikimi klobuki na glavah in podobno, vse z namenom da se obraz ne vidi…

FYI: pa res mislite da vas ne bojo prepoznali??? Ja pa saj imate polno ime in priimek v svojem profilu, … Stupidity of some people never seize to amaze me, ampak res…

… No in še druga star: ta stran nima nobenega : vstop dovoljen osebam nad 18 let. nobene cenzure, fotke so dostopne takorekoč vsem …

Boste rekli:” pa kaj zdej temu Polar Bear-u ni jasn??? In kaj se sploh neki razburja?”

finta je samo v tem, da sem tako šokiran, kaj vse so nekateri pripravljeni narest za pet minut slave, in po drugi strani, da so take strani totalno neprimerne, sploh na način na katerega so oglaševane…

Na vsakem koraku lahko slišimo, da je potrebno mladino zaščitit pred škodljivimi uplivi pornografije v kakršnikoli obliki in podobno, po drugi strani pa dopuščajo takele zadeve….

Ja seveda je na internetu tega na miljone sajtov, ki so lahko še bolj nevarni ali kakorkoli hočete…

Dragi starši, ne veste kaj se dogaja z vašimi otroki? malo posrfajte pa boste presenečeni in tudi zelo šokirani!!!

… ne vem no, mogoče sem pa samo jaz tako staromoden in scence, … ampak mislim, da ima še kdo podobno mnenje o tem…

…

zgrožen Polar Bear

… kje sem že ostal? Aja no soboto zjutraj 21.6.2008… zbudim se eno uro prezgodaj in brez budilke, pogledam naokrog, če imam vse pod kontrolo, se obrnem in od spim še to zadnjo urico… Spet se zbudim brez budilke. Ok vstanem in grem pač po jutranjih opravkih…

… ob 8ih sva bila zmenjena s prijateljico Nežo, ki je tudi šla na izobraževanje. Ja no sej lahko uganete v kakšni smeri je tekla debata:” ej a je tebe tud strah, a si kej živčn? a pa ti sploh veš kako tole vse skupi zgleda?” in podobne misli so nama švigale med debatiranjem… Prideva v Kamnik, oziroma na kraj zločina, haha…

… And so it has begun…

Prideva v center, prijazen pozdrav in tam srečam tudi prijatelja bear-a seveda, takoj : o ej tega, a si prpravlen, hehe… Nato dobim ključ za garderobo, študijski material in en majhen listek za izpolnit. na njem številka 8 in s tem prvi nasmeh, hmmm po mojem sem rame fasal za naučit… iiii najhujši komad in najhujša vaja evaarrr… ni bilo nekaj sekund, ko sem dobil potrditev mojih misli in seveda akcija…

Sledi kratka predstavitev pravil igre v teh treh prihajajočih dneh, potem pa začnemo z delom:).

Ko smo se tako vsi uspeli preoblečt v delovne uniforme (beri švic majce in hlače) smo se zbrali v dvorani in stvar se je začela… Najprej seveda s krajšo debato, če kdo kaj pozna Les Mills v kakršnem koli smislu? In Polar Bear ne bi bil taprav, če ne bi kot iz topa ustrelil del zgodovine Les Millsa in pa še kako so se stvari začele dogajat, hihi, jah kaj morem če sm pa res totaln odvisnež od tega… Ni hujše droge od droga, če me razumete in najhujša droga ni žoga… haha

Enivej Edo nam potem razloži še košček filozofije oziroma povezanosti celotnega Les Mills z njihovimi maorskimi predniki in običaji, na kratko nam predstavi Hako (maorski bojni ples, s katerim so pred bitkami izkazali čast in hkrati skušali prestrašiti nasprotnika)  in pa Hongi njihov tradicionalni pozdrav z dotikom nosa na nos in dodanim stiskom rok po rimljansko (prijem in stisk pod komolcem) s pogledom so-rokovalca v oči (ja mal zaškiliš) in z besedami Kia Ora!… Filozofijo za pozdravom, si lahko pogledate tule … Ok sobota se je nato nadaljevala v smislu učenja dodeljenega komada, ogromno praktičnih in teoretičnih napotkov in predavanj… BP smo dobesedno secirali v najmanjše podrobnosti…

Nedelja:

zjutraj se vrnemo na kraj zločina in začnemo s prezentacijami… sledijo še dodatna predavanja in potem tisto, kar se mi je zdelo, da bo najhujše in najstrašnejše… tisto kar sem se bal in o čemer sem pisal v zadnjih objavah… Ja BP Challenge…

delaš v paru, greš skozi vse pomembnejše vaje in to s težo, ki jo uporabljaš ponavadi + 50%, jiiihhhaaaa to mi deli…

en dela drugi ga motivira in vzpodbuja ter šteje ponovitve… aja vsaka posamezna vaja se dela nekako 4 minute in med tem se par zamenja… en dela, drugi motivira in tako naprej…

Polar Bear je skozi ta trening prišel do spoznanja, da je res vse samo v glavi in da je zmožen premetavati veliko večje teže od tistih, ki jih dejansko uporablja in drugo: ugotovil je tudi, da je ta challenge lahko v smislu osebnega treninga, za lastno napredovanje in vzdrževanje kondicije…

Pavza

… in seveda sem se malo predolgo zadržal v garderobi, pridem v dvorano, vsi zbrani, se nasmehnem in rečem: jah nič 10 komadov, ane: in spumpam 10 sklec, jah kazen za zamujanje… In da ne omenim, teh sklec (ne kazenskih) sem napumpal v teh dneh nenormalno veliko…

Potem je sledila prezentacija komada, ki mi je bil dodeljen in pa kasneje še ena. Prva je bila totalno zanič, no razen tega, da sem se koreografijo naučil in mi ni delala problema, nekaj težav sem imel s štetjem 8ic in sem se nekje vmes za sekundo izgubil, vendar takoj naslednjo ujel ritem in beat. Ija hehe saj bi blo drugače vse ok ampak smo imeli pred rameni dvojni biceps, aha enega za drugim in me je ubilo do konca… No tko sem predstavitev odfural nekako brez težav do zadnjega dela komada, ko imaš potisk nad glavo, tlele pa nism mogu več, oziroma leva roka me ni hotla ubogat in sem jo le s težavo spravil tja kamor je moral it, v luft, hihi…

feedback: Najboljš mi bo ostalo v spominu tole: topel pogled Eda direktno v oči, nasmešek in pa stavek: ” midva sva pa mal švoh v ramenih, ane” in moj odgovor:” hihi, tistle mal, lahko kr spustiš, mal orng bi se lepš slišal” … in pol je sledil še feedback do konca… nato vprašanja in odgovori in ko sem ravno zbral nekaj ključnih stvari, ki sem jih imel namen povprašat in tko, prisopiha v center en tip srednjih let in se začne ves zadihan razburjat nekaj glede muske in da pa on tega zbijanja ne bo prenašal sredi dneva in tko naprej in nazaj in vse skupi, …

odložim stvari, letim v garderobo in pol ven na pavzo, stopim skozi vrata in kaj vidim: totalno najlepši dan v tem dosedanjem poletju: nebo brez oblačka, ne prehudo vroče, sonce, rahel vetrič… in se vprašam: pa kaj hudiča temu modelu, ki gor teži ni jasn, ne moreš bit ob takem vremenu doma in zaprt v bajti, noo…

ok pridem nazaj in povprašam še določene stvari glede moje predstavitve in to je to… še nekaj drugega dela potem pa še druga predstavitev. Preden smo zaključili dobimo še navodilo, da se do naslednjega vikenda naučimo naslednji komad, se pravi pri meni so bili to počepi…  in to bo tudi na izpitu…

Tako se je končal prvi vikend izobraževanja… Zdelan od intenzivnega treninga in vsrkavanja znanja, a še vedno s širokim nasmeškom na ustih se peljem domov…

… preskočimo teden, ki je bil vmes ( o tem v naslednji objavi) …

… Sobota 28.6.2008 aka dan D (ne, ne un bend k ma ene par dobrih komadov) …

Modul 2 izobraževanja za inštruktorja  LMI BP …

… cel teden sem se učil in gulil nastop, koreografijo, sledil glasbi in spisal skripting… Ok lahko rečem, da sem si predstavljal, kaj vse mora inštruktor med samo vajo razmišljat, kaj vse mora spremljat in tko naprej … Nisem si pa mislil, da je tega toooolllkkk velik…

Na začetku moraš imeti v glavi koreografijo, slišat musko, dovolj zgodaj napovedat spremembo tempa in pa smer giba… potem pa so tu še stvari, ki se dogajajo v ozadju, kanede… začetni napotki, nadaljevalni, PPPji in še kaj … hmmm a lot of things to think about, hehe…

V soboto se zberemo točno ob 9ih. Po kratkih začetnih napotkih, kaj nas čaka tekom dneva se začne veselje:” prve prezentacije, šli bomo po vrsti, tisti, ki ima prezentacijo je spredaj, spremlja ga tisti, ki je imel prezentacijo prejšnji vikend in akcija… Rahlo se mi zatresejo kolena, globoko vdihnem naložim uteži, stopim na oder jih lepo pozdravim, pozabim povedati moje ime in težo, ki je priporočljiva za najmočnejše mišice… povem jim track focus in pravilni dvig in nalog palice na zgornji del hrbta, postavim jih v setup položaj in že gremo…  Najhujš pri vsem tem je bilo to, da nisem imel pretirane treme in tudi na posnetku se ni videlo, da bi jo imel preveč, ok itak da jo je bilo za pol tovornjaka, ampak, hehe,…

napram prejšnjemu vikendu sem bil bistveno glasnejši, timing in pa podajanje napotkov mi je rahlo zašepal na ene dveh koncih, a sem se ujel…

potem dobim feedback in v njem nekaj stvari, ki jih sploh nisem opazil, ok, hvala, za naslednjo prezentacijo bom probal stvari izboljšat… čak sam to bo že izpitna, ane:P

… ne vem kaj mi je bilo ampak se mi je dvakrat zgodilo, da sem zamudil, utrujenost, živčnost, ki je naj ne bi bilo ali pa neka zamaknjenost, ??? nimam pojma, no pridem prvič, me čakajo, se vržem v podn in spumpam 10 sklec, ok ajde se zgodi zamudiš enkrat in je to to, mah ke, a dj no, jest ne bi bil jest, če ne bi še enkrat kasneje zamudil, … isto priletim iz garderobe:” ej, kje se obiraš?, zdej pa takoj zdele 15 za kazn…” se vržem dol, in jih spumpam 15, tistih tapravih lepih sklec…

in to je bilo potem to, debata še zadnje stvari, ki smo jih morali predelati in počasi čas za zadnjo prezentacijo in s tem tudi izpitno… še enkrat na hitro skozi skripting, še dvakrat skozi glasbo in žiujo…

…  akcija gremo… lepo spet prvi na oder in dati vse od sebe… Povem vse kar je potrebno pred samim trackom, pol kako pobrat uteži, koliko nložiti glede na to, da so noge najmočnejše mišice in tko… muska zašopa in smo že v muvingu…

ok to pot sem bil pa veliko bolj živčen kot zjutraj… napotki so bili, PPPja sta bila dva, namreč navodilo je bilo, da se je potrebno sfokusirati na enega vadečega in se povezati, ga popraviti in ga pohvaliti:) to mi je uspelo, potem pa sem pri feedbacku dobil tudi navodilo, da ne bi bilo slabo vključiti v samo prezentacijo, tudi stranski prikaz pravilnega počepa in jest bumbar namesto, da bi to naredil takoj na začetku, vključim to stransko pred zadnjim vrhom komada… ja in tako sem malo zafrknil, ok sej sem se potem ujel, ampak zadeva mi potem ni in ni hotela iz glave, skozi vse ostale prezentacije sem bil napet in živčen in rahlo, če ne kar precej pod stresom…

zaključimo s prezentacijami, se vržemo pod tuš, spakiramo robo in se dobimo spet v dvorani, da izvemo rezultate…

joj, kako mi je razbijalo v prsih, če bi imel rebra pri strani na elastiki, bi se mi prsni koš sigurno še za ene 15cm bolj odpiral… garantirano, res… tresel sem se, skoz sem imel v glavi: tole ni kul, gotov bo al popravn izpit al pa ne vem…

In potem tra-ra … napočil je trenutek resnice: kar je najlepše, če imaš takoj prvi komad na treningu je to, da tudi prvi izveš rezultate in ko se tako posedemo po dvorani, nam Edo pove, jah no kot veste so tri možne ocene: naredil, pogojno naredil in ni naredil in potem reče nekaj sladkega: no te zadnje danes ni dobil nihče, bravo!!!

… ” Seizmografi republiške mreže so zaznali močan potresni sunek 15 km severno-vzhodno od Ljubljane z epicentrom v Kamniku, po prvih podatkih je porušenih nekaj predvsem starejših stavb, Kamniška Bistrica pa je pri Šparu zaradi ogromne razpoke poniknila!” … tako velika skala se mi je odvalila od srca in v trenutku sem se počutil peresno lahkega in tko…

dobim assessement in oceno pogojno, popraviti moram predvsem svojo fizično pripravljenost, ojačati zgornji del telesa, potem moram izpiliti kontrastnost glasu, ter timing, pa paziti na stopala, ki mi pri počepih uidejo iz set-up položaja…

… izpolnim in podpišem inštruktorsko pogodbo in to je to… lahko učim z inštruktorjem ki ima že licenco vendar ne več kot tri komade na trening… v roku treh mesecev se moram posnet in oddat dvd na Les Mills za dokončno potrditev licence…

Matr sej sploh ne dojemam, kaj mi je uspelo, sploh si ne morem mislit, da sem iz enega povprečnega kavč-krompirja v letu in mesecu dni pridnega treniranja in hujšanja prišel do licence inštruktorja Les Mills…

sej ne vem, po mojem bom potreboval še nekaj dni, da bom dojel v celoti, kaj mi je uspelo…

… no med tem ko sem sam tole razmišljal, smo vmes zaploskali še nekajkrat, in vsak prebral svojo pogodbo, jo podpisal in oddal nazaj.

Na koncu nas je Edo še vprašal: a mi lahko poveste, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin oziroma kaj je tisto, kar se vam je zdelo najboljše? in sem odgovoril: hmmm challenge, ker sem spoznal, da grem lahko veliko dlje in da je vse v glavi, moja prva prezentacija in še ena malenkost… No pa mi bo ostalo v spominu veliko več kot samo to! Ostali mi bojo kr vsi trije dnevi, vsi sokanditati in kandidatke, oziroma sedaj že lahko rečem: vsi novi les mills inštruktorji…

Na koncu bi se pa še zahvalil čisto vsem prijateljem in znancem ki so me podpirali in me še podpirajo na tej moji novi poti…

in pa še posebej hvala Edu za enkratno izpeljano izobraževanje, ki je bilo zanimivo, zabavno, naporno in pa energijsko nabito skozi vse tri dni…

In pa še čisto zadnja stvar, ki mi bo pa še posebej ostala v spominu in si jo štejem globoko v čast, ko mi Edo na koncu reče:” a veš, kar malo pogrešam kakšno novo objavo na blogu.” in jest:” am ja hehe, zdejle res nism utegnil.” in kontra:” ma ja sej si predstavljam, da si imel zaradi vsega tegale polno glavo drugih skrbi…” in jest:” am ja , hehe, no sej bom zdej napisal ene 5objav eno za drugo, hehe…”

… and now the hard work begins… najprej se grem naučit še ostale komade, še enkrat skozi programe manual in pa nekajkrat skozi DVD….

…

Polar Bear

… ma nikamor, bi rekli tisti, ki so v dnevnem stiku z njim… med vsem dogajanjem pač ni ravno našel časa za pisanje bloga (jah za ušesa pa s palco poriti, kanede)…

Teden dni nazaj se je zgodila Laguna 2008 ali po domače Les Mills Pool Party. Dopoldan so bila najprej predavanja za inštruktorje in predstavitev  novosti, ki se uvajajo po svetu in tko naprej… No ob 11ih se je začel zabavni del, namreč predstavitev novih številk vseh programov:) … in ko je že kazalo, da bo tudi vreme nekako zdržalo, se je ob 12:30 počasi skisalo in začelo rositi… Pa nič koliko mejlov sem poslal na weather@heaven.he ampak nič, zgleda tudi gor uporabljajo kakšno verzijo outlook expressa in še kakšen nepotreben ultrahud antispam program, … Namesto da bi lepo uporabljali ThunderBirda ali pa kaj podobnega, …No očitno so moji mejli pristali v Junk folderju, mah brez veze…

… ja sevede se je potem še shladilo na prijetnih 11°C…pogled na bližnje bazene je kar vabil v vodo, namreč 11°zunaj ali pa 28° v vodi, …hmmm you do the math, anede:) …

Punce začnejo z Body Stepom, nekaj časa gledam in uživam, potem pa si rečem: mah what the hell, ke so že koplake v tej veliki borši??? A poglej jih:) hihi, aha tamle se lahko preoblečem, najsss:) … kolegica me gleda začudeno, kaj bom s kopalkam, pa ji rečem: bejbi, v vodo grem, tlele je čist premrzlo, haha… in ona, uuu čak mal, zdele si me pa zdražu, pridem še jest:)

in tako sva se lepo namakala v topli vodi, opazovala ostale, ki so veselo stepali ter izvajala vodno aerobiko, haha…

Voda je bila božanska, razgled še bolj nebeški, hihi…

… Seveda se je takoj po stepu tako svinjsko uscalo, da se je dogajanje preselilo v bližnjo dvorano, kjer se je potem šele začelo pravo športanje…

Pump je bil skoraj zadnji, in ker nisem ravno attacker oziroma combater, sem se javil za fotografa in škljocal prijateljici, ki sta veselo skakali in izganjali negativno energijo in jezo, hihi,…. ne povedat, da sm to reku, ker me bosta za ušesa, haha…

no in potem pride na vrsto Pump:) težko pričakovana 66ka:) in joj kako nepopisno je Polar Bear užival, iiiiii Lahko rečem, da je tale številka od zadnjih 6ih ( s tem sem se začel ukvarjati pri BP 60) najhujša do sedaj:) in pa zame še toliko bolj posebna, ker imamta vikend izobraževanje za inštruktorja, wiiiii tole bo po mojem zelo pester vikend, hihi poln trme, pozitivne energije in preizkušanja lastnih sposobnosti in vzdržljivosti:) … in kar je najboljše, pri vsem tem: niti malo nisem živčen…

Robo imam pripravljeno, vse je spakirano, samo še spat se spravim in zjutraj akcija, hihi…

Drum and Bass v vsako vas, hihi…Ne resno, tole sem pa kar pogrešal, namreč predkratkim mi je banda ulomila v avto in med drugim so mi ukradli skoraj celotno zbirko D’n'B cdjev, prasci… in potem nekaj brskam po netu in naletim na tele hude mikse:) hihi

Balzam za ušesa, iiiii

…

teh groovin’ Polar Bear

… cena slave pač, ali kako naj si razlagam, da me navdušeni bralci že preko komentarjev zbadajo, češ a bo tale polarni medo kej napisal, al se je kr v zemljo udrl?

… hja… tkole je, ko se začne sezona piknikov in visokih temperatur, ko si človek po napornem dnevu najraje ohladi glavo z ledeno hladnim šrotom (barva ni več pomembna - odkar so zamenjal etikete, je tudi laško pivo zgubilo tisti čar)…

Pa začnimo:

toliko lepih stvari se je zgodilo od zadnje objave, da sploh ne vem kje začet oziroma kako vse te lepe občutke spraviti na papir (op.p. ekran)…

Mogoče bi lahko začel s tem, da sem začel doma dodatno trenirat, predvsem se ukvarjam s sklecami in dipsi (op.p. hrbtne sklece aka triceps sklece), našel sem tudi idealno višino za izvajanje slednjih cca 45 cm visoka nočna omarica, iiii najhujš ever, s te višine jih pa lahko nacepam, kolikor mi jih je volja oziroma dokler mi tricepsi ne rečejo:” ej tega, dej ustav konje, a ti je vročina u glavo stopla, al kaj?”… Sklec naredim vedno več in prejšnjo soboto sem na treningu zdržal vse sklece pri Sweetest Poison in pa pri War Machine (prvi komad je za prsne, drugi pa za rame), na prstih!!!, hihi…  Po treningu sva z Mihom  srebala vsak svoj proteinski shake in debatirala o tem in onem, potem pa reče:” bravo kolega, zdržal si vse sklece na prstih, čestitam.” … pogovor je nato stekel v smer dodatnih treningov, ki se jih moram lotiti za dodatno ojačanje zgornjega dela telesa, predvsem hrbet, rame in pa roke. Plan je narejen, štartava ASAP, pol pa sam ‘beware of teh Polar Bear’ roooarrr… hihi…

Potem pa se s svetlobno hitrostjo približujeta dve stvari, katerih se veselim bolj kot pa ‘tamau otrok sladoleda’… 14.6.2007 je Laguna teden dni kasneje pa izobraževanje za inštruktorja LMI Body Pump(r)…

… Danes sem šel med drugim tudi malo pogledat nečaka, čisto spotoma, ker sem sestri peljal svežo solato iz vrta, hihi in tako se srečava pred blokom in staknem košaro z nečakom z vozička, sestri porinem v roke vrečko s solato in gremo po stopnicah do stanovanja:)… Tamau je nekaj protestiral, češ:” a dj no jest bi se še mal furou v vozičku demit!”… No stvar sem takoj rešil, ko sem odložil košaro na mizico, in vzel nečaka v naročje, najprej se je nekaj pritoževal, potem pa se je ”zguzil” v najbolj udoben položaj ter se z eno rokico prijel za rokav moje majce in nekaj zagodel ter zaspal… A sem vam rekel, da znam s tamalimi otroki, nooo:) hihihi… Spal ej po mojem še vsaj slabo uro… Ko sem ga položil nazaj v košarico, je najprej spustil enga glasnega golobčka, se še dvakrat pretegnil in odremal še zadnjo kitico…

Kaj bi mi lahko še dodatno polepšalo te vmesne dni od zadnje objave? Jah to, da mi ne bi poslali opomina, češ da dolgujem dva obroka za dodatno pokojninsko zavarovanje in pa druga stvar, da bi bil moj bančni račun malo bolj poln.. vsaj za enih 70k € bolj poln…

a kaj bi s tem denarjem? hmm marsikaj, kot prvo bi si sfiniširal stanovanje, za razliko pa kupil en hud avto z AVTOMATSKO KLIMATSKO NAPRAVO!!!!!!!!

v teh časih imeti avto brez klime je pa tako kot da bi živel v kameni dobi brez kamna…

se oglasim kmalu, ker v juniju bo pa še bolj dogajalo,… tole bo še divja jaga, fošur:)

…

teh Polar Bear

… Danes me pokliče sestra in reče:” ej a še velja za zvečer, bi lahko prišel pazit nečaka?” Odgovor je bil seveda v smislu:” glej, od 18:30 do 19:30 imam trening, potem pa da se zrihtam, jah malo čez 20to bom pri vas.”

… in tako sem bil lepo 20 čez osmo na raportu, hihi… Tamauček se je lepo najedel, imel previto ritko in je ravno lepo zaspal.

”No če bo vse po sreči bi moral imeti nekako mir do ene 22ih, ko bo po mojem spet čas za malico. V kolikor duda ne bo pomagala, me kar pokliči in bom prišla takoj domov.” Ok, razumem sem odvrnil in žesta odpeketala skozi vrata… Hmmm kaj pa sedaj?

… Prižgem računalnik in se lepo odpravim srfati po netu, spotoma malo oddelam in odpišem na nekaj mejlov in ostalih sporočilc… Nato mi šine v glavo misel ( ja točno to, žarnica se mi je narisala nad glavo), hmmm kaj ko bi prižgal televizijo in poiskal kakšno postajo z mirno glasbo oziroma nekaj podobnega… Sekundo kasneje sem že strašil z daljincem v roki:) … Klik, klik klik, strašni trik in pristanem na travelchannel-u in glej ga zlomka ujel sem oddajo samotnega planeta o Cipru in Kreti:)

Ok zmenjeno tole bova gledala, ane…

… ura teče in teče, nečak pa še kar lepo spi… ko tako pogledam dve oddaji samotnega planeta je ura že skoraj 22 in čas za malico se bliža… a glej ga zlomka, mali še kar naprej lepo drnjoha, hihi… sem ter tja se malo pretegne, spusti golobčka ali dva in malo zajamra ter spi naprej… Noro si mislim in se spravim nazaj za računalnik še malo srfati po netu…

In potem se zgodi pričakovano: miško se začne malo bolj glasno repenčit in godrnjat, vstanem, pogledam kaj dogaja, panično primem za dudo, ki je bila kot izhod v sili in čakam… Nekaj mi je reklo, naj ga v tej fazi enostavno narahlo pogladim po trebuščku in res: še malo zagodrnja se v spanju parkrat na vsa usta nasmehne in zajadra naprej v nove sanje:) … Ura pa kar teče in teče in tako je že skoraj 23, on pa še vedno spi, hihi…

Malo kasneje se vrne najprej sestra, ker jo je že rahlo skrbelo, kaj počne sinko in kako se stric Polar Bear spopada z dano nalogo… Na njeno veliko presenečenje ji povem, da je spal ves čas, da ni nič jokal in da ni bilo nobene panike.

Očitno je travel channel in pa rahla masaža trebuščka zmagovalna kombinacija, hihi… Ali pa oddajam tako pozitivno energijo, da se ljudje dobro počutijo v moji bližini, hmmm kaj pa vem?

…

Polar Bear teh babysitter wiiiiiii

A veste, kaj je najbolj zanimivo, ko človek obrne 31? To da začnejo prihajati darila po pošti, hihi…

Pred časoom sem spoznal eno gospodično, ki živi in dela v Estoniji in kako sem jo spoznal? jah preko zelo popularnega ‘’spletišča” in v glavnem tako, da sem ji poslal sporočilo, češ da sem tudi sam totalni zasvojenec z Body Pumpom. No tako sva v kontaktu, ko mi napiše: ej ti imaš pa zdejle enkrat rojstni dan, ane…A bi bil ti tolk baraba in mi povedal tvoj naslov, ker bi ti nekaj rada poslala… Ok, seveda, na tule je naslov in pošlji… Jah a veš, ful dobr, da maš ravno rojstni dan, tako da bo to moje darilce tebi, upam da ti bo prav… Ok, hvala… In itak mi ni bilo ama nič jasno…

To je bilo pred prvomajskimi prazniki…

1.5. grem na trening in spet maksimalno uživam. Energija v dvorani je bila prav čarobna in vse je bilo enkratno… Na koncu se nas nekaj ustavi pri recepciji in spijemo eno na moj račun, nakar me prijateljica prav pošteno preseneti:” Ej lej jaz ti bom kar sedajle voščila vse najboljše, ker me pač v naslednjih dneh ne bo, tole je pa eno malo darilo zate, pa sej veš še ene 30x toliko, hihi!” … no in odprem kuverto in notri bon za neomejeno mesečno karto za skupinske vadbe!!! Mislim da se mi je takrat tako nasmejalo in hkrati sem bil tako šokiran da še danes ne morem dojet, da sem dobil tako lepo darilo:) Hvala, hvala, hvala…!!!

Komentar k darilu je bil pa sledeč: ”jah no tako si začel, ane” … Res je, ko sem lani obrnil okroglo sta me sestra in njen mož presenetila s tem istim darilom. In njima se imam za zahvaliti, da sta iz običajnega ‘kaučpotejto’ Polar Beara naredila tako imenovanega body pump fanatika in zasvojenca… Hvala, ane!!!

2.5. veselo brcnem 30ko v rit in se široko nasmehnem 31ki, yea bejbi, hihi… Sestra in brat me odpeljeta na tortico, hihi, njami jagodna s čokolado, njami,:)… večino dneva sem preživel čisto ležerno pred TVjem, lepo sem se razvajal in to je bilo to, zvečer sem šel na tening in potem lepo domov. Ne boste verjeli ampak nisem spil niti kapljice alkohola… ne prou nobenega piva in nič…

3.5. najprej me na vse zgodaj zbudi poštar:” paket imam za vas, za podpisat bo.” Podpišem, se posloviva in takoj začnem odpirati kuverto:” hmmm, le kaj mi je poslala prijateljica iz Estonije? Odprem paket in nasmeh se mi raztegne do ušes (še dobro, da jih imam, ker drugače bi mi šel nasmeh okoli glave in bi mi glava stran padla, haha): ja notri so bile take luštkane fensi rokavičke za body pump, wiiii na vsaki gumijast našitek z BP logom in v taki stajliš črni barvi…

Tekom dneva sem opravil nekaj stvari, potem pa sem se proti večeru odpravil malo naokrog… Našel sem nekaj prijateljev in se ga z eno dnevno zamudo ”nalizal do konca” hihi… Jah rečem lahko samo to, da je bil ravno prav topel dan in pivo prijetno hladno…

Nedeljo sem imel pa skoraj pol ljubljanskega živalskega vrta na obisku … ampak to so postranske stvari… hihi

V tednu po praznikih sem dobil še eno darilce, ki mi sedaj dela družbo v sobi: pravi pravcati set uteži, hihi… Z obrazložitvijo, da mora imeti bodoči inštruktor to pač pod obvezno opremo doma, haha…

Med drugim sem se odločil, da do konca junija ne spijem niti kapljice alkohola več… Ne da bi imel kakšne posebne težave, le neumno se mi zdi, ko pomislim koliko truda sem vložil v to, da se znebim trebuha, potem pa nekaj pirov stvar totalno pokvari… zredil sem se za ene dve tri kile, kar pa mi sploh ni všeč…

No in potem se bo sredi junija zgodila Laguna 2008, ali po domače Les Mills pool party, teden dni za tem pa me čaka izobraževanje za inštruktorja LMI program Body Pump, wiiiii komaj čakam, ane… komaj, komaj čakam…

Povečal bom frekvenco treningov na 4 do 5x na teden, da se kar maksimalno spravim v red do konca junija… potem pa akcija in novim zmagam naproti…

Toliko za sedaj…

…

happy Polar Bear