Takšni in drugačni utrinki…

… ali vse tiste malenkosti, ki jih Polar Bear opaža med pohajkovanjem po mestu…

Ko se enkrat navadiš na vse te ogromne številke v švedskih kronah in ugotoviš, da je v bistvu menjalno razmerje 1SEK = 0.10 €, ugotoviš da so cene tam tam oziroma mogoče še za spoznanje malo bolj normalne kot pa pri nas. Cunje se gibljejo v nekako istih razmerjih kot pa pri nas. Imajo pa super duper outlet, katerega bom tokrat spustil (iz varnostnih razlogov)  in pa še enega hujšega za vse nas športne navdušence.

Cene v restavracijah se gibljejo od normalnih pa do takih kjer je vesolje meja:9 pač odvisno kakšen ambient izbereš in kakšen luksuz iščeš.

Alkohol, no to je pa nekaj kar je ekstremno drago v teh koncih in krajih. Okej najmočnejša pijača ki jo lahko v super marketu nabaviš je 0.7% VOL.  v posebnih System Bolaget, nad katerimi bedi država pa se prodaja vse živo tudi do ”visoko-oktanskih” zvarkov. Cene so pa oho ho hooo… okej še vedno cenejše kot pa v lokalih, nočnih lokalih in diskotekah… ČE se hočeš v kakšnem od teh kvalitetno nasekat, boš enostavno bankrotiral. Kaj torej preostane folku? Pred-opijanjanje:) kupijo ‘’strup” po lastni želkji se ga doma usekajo in grejo pol ven žurirat:) temu strokovno rečejo: pre-partying, no pa sej to počne tudi mladež v naši mali deželici pod Alpami…

Sam jezik bi se hitro naučil, v bistvu se ga bom do mojega naslednjega obiska v teh krajih ( ja definitivno se vrnem sem gor).. Seveda brez nepotrebnega kompliciranja s slovnico, ki jo praktično nimajo:)

Glede na to, da so mi zelo všeč dekleta z velikimi očmi (po mojem prepričanju so oči ogledala duše) in okroglimi noski se počutim kot bi bil v raju. No in naj omenim da pišem tele vrstice ob gledanju Švedskega Robinsona aka Survivor Island, vkaterem nastopajo v glavnem dekleta:) ha ha ha Who’s the lucky one now, hu:)))

… aja na prehodih za pešce pri rdeči luči čakajo samo turisti, kot vedno kanede:)))

do naslednjič,

…

Polar Bear

… ali kako Polar Bear spoznava to čudovito mesto…

Lepota večjih metropol je v tem, da so zelo enostavne za orientirati.  Pa sem si še vedno v telefon zapisal naslov in pa zapičil buciko v google maps ( seveda nič od tega nisem potreboval, huh huh)…

Spakiral sem nahrbtnik in zaklenil stanovanje ter se podal v ”the great unknown”

Vožnja s podzemno se izkaže za eno izmed najbolj enostavnih in najhitrejših načinov premikanja po mestu. 200 kron vas pride 3 dnevna karta, ki pa pazi to: velja tudi za vse avtobuse in tramvaje.  Kolk dobr’ ann:)) …  Kako lepo bi bilo če bi imeli kaj takega v Ljubljani, pomojem se v življenju ne bi več izgubil v naši prestolnici…

Druga stvar ki sem jo na mojo ne-srečo ugotovil je pa ta, da je v Stockholmu totalno brezveze zgodaj vstajati, sploh če si turist… namreč vsi muzeji in ostale znamenitosti se odprejo nič prej kot pa ob 10ih dopoldne:) Zgolj v vednost hehe:)) … pa sem nekako le obrnil to v svojo prid in se odpravil na en tak orientacijski pohod.

Gamla stan ali po naše Staro Mesto je dobilo tako ime šele leta 1980. Pred tem se je imenovalo Staden mellar broarna ali Mesto med Mostovi. Slikovite ozke ulice po malem spominjajo na staro Ljubljano, ena izmed ulic ki vodijo proti kraljevi palači bi bila lahko poimenovana tudi Mala Italija, namreč ena do druge se držijo italijanske restavracije, picerije, kavarnice in podobni lokalčki… na vrhu ulice stoji veličastna Stockholmska katedrala. Najbolj znana je po tem, da se v njej odvijajo kraljeve poroke in ostale ceremonije. Zadnja je bila poroka Princese Viktorije Švedske lansko leto.

Na drugi strani cerkve se pokaže Kraljeva Palača v vsej svoji veličastnosti… Ogled le-te mi je vzel večino dneva, vsaka sekunda preživeta ob ogledovanju notranjosti kot tudi zunanjosti pa mi bo za vedno ostala v spominu.  Umetnije me vedno znova čisto prevzamejo, bolj kot to pa me prevzame delo vloženo v ustvarjanje le-teh in dejstvo da v časih ko so nastajale sploh niso imeli tako sofisticirane tehnologije kot jo imamo dan danes…  Za češnjico na vrhu smetance pa sem ujel še menjavo kraljeve straže pred palačo.  (kasneje pripopam še kakšen filmček) Aja pa stražarke majo vmes. Par tako fletnih je bilo vmes, da sem le s težavo ujel jezik, da se mi ni odrolal po tleh, haha… in od tej priložnosti sem srečal prve dva Slovenca v mestu:) Dva mlada fanta iz Domžal oziroma okolice ki sta se z kolesi odpravila  na pot iz Stockholma proti Bruslju… Pravita da bosta na poti mesec in pol (vso srečo na poti!)

Prvi dan potepanj sem zaključil še s pit stopom v bližnji trgovini: kupil sem nekaj špecerije in skoraj umrl od smeha ko sem iskal piščanca: kyckling

… Današnji dan sem nadaljeval nekako tam kjer sem zaključil prvega. Ogledal sem si Mestno hišo, in se še enkrat sprehodil po ulicah starega mestnega jedra… Rad opazujem ljudi in rad se nekako zlijem s celoto…

… v vsej moji zamišljenosti me ogovori ena zelo luštkana gospodična: ” free hug, ej? in še preden sem se zavedel sem zinil ‘’sure” in sva si padla v objem:) še zdejle mi gre na smeh, ha ha

Potepanje sem zaključil ravno pred nevihto:)

Za zaključek potepanja sem si doma pripravil kosilo na štedilniku znamke Gorenje in si privoščil skodelico kofeta ( po dveh dneh mi je končno uspelo prepričati ekspreso mašino, da mi skuha kavo) … Večer pa sem zaključil v družbi Emme in Simona:) lepo ju je bilo srečati po skoraj letu dni ko smo bili skupaj v Novi Zelandiji…

… se nadaljuje…

…

Polar Bear

… ali kako se Polar Bear poda na ekskurzijo po tako imenovanih ”Severnih Benetkah”…

Lani sem bil na Novi Zelandiji kjer sem navezal nekaj novih prijateljstev in tako  prejel povabilo prijateljice,  da naj se oglasim v Stockholmu in gremo skupaj na Super Saturday ( največji LesMills dogodek v tem koncu sveta)…  pa sem si rekel: hummm če pa že letiš tja gor si pa vzami vsaj kakšen dan več, poglej kaj ima mesto ponuditi in zaključiš potepanje s tole Super Soboto, pozabavaš zvečer in v nedeljo zvečer odletiš nazaj domov…

… no in tako je prišla nedelja 28.8. ko sem odletel v to Skandinavsko prestolnico. Let je bil seveda zamujen in smo odleteli z 50 minutno zamudo. Zakaj? zato ker so v Atenah čakal na ene potnike, okej če mi kaj povzroča cirozo jeter, pol so ravno takele stvari…

Seveda ima čakanje in opazovanje ostalih potnikov na letališčih tudi svoj čar.  Tam starša mirita otroke, na drugem koncu folk poplesuje ob poslušanju glasbe in spet v drugem kotu so ljudje živčni ker se ura nikamor ne premakne..

Kaj pa Polar Bear počne v takih trenutkih, se vprašate?  V danem primeru sem lepo vtaknil slušalke v ušesa, prižgal Body Pump 78 playlisto in s knjižico v roki postopal po terminalu in ponavljal koreografijo, aja zakaj nisem lepo sedel in šparal noge? Zato ker sem odstopil stol starejšemu gospodu… jah sem pač stare šole, kande:)

… Končno odletimo, let je minil hitro in brez posebnosti. Te dve uri in 30 minut sem si krajšal z opazovanjem pokrajine pod nami in seveda opazovanju ostalih letal ki so švigali mimo v vse možne smeri:) Nebo nad Evropo je res ena velika avtocesta oziroma bi lahko rekel da je pravo mravljišče, letala pa majhne mravljice:))

Pristanemo na Arlandi in začuda takoj najdem prtljago, najdem Visitor’s Center in kupim karto za avtobus do mesta:) … Šok št.: 1: ne moreš plačat z evri, lahko s kronami ali pa kreditno. Ok ni pene za vse ostalo je tko la tko Mastercard, kanede:)

Z Emo se srečava na dogovorjeni postaji in me nato odpelje do Ewinega stanovanja, kjer ta trenutek tipkam tele  vrstice:)

… nadaljevanje sledi…

…

Polar Bear

… ali kako se je Polar Bear sprehajal po najmlajšem vulkanskem otočku v okolici Aucklanda…

… Ringitoto je najmlajši izmed vulkanov v okolici Aucklanda. Nazadnje je izbruhnil 600 let nazaj. No in danes je Polar bear hodil po njegovih poljih lave in užival v bujni vegetaciji in tko:) prekrasna izletniška točka:) … pri vsej tej vulkanski kamenini, nisem imel sreče, da bi našel kakšen diamant(ek)… hja no, pa drugič, kanede:)))

… ali kako je Polar Bear v zadnjih dneh spoznal mnogo novih čudovitih ljudi…

Okej sej sem v preteklosti dal že nekaj sveta skozi in spoznal mnogo čudovitih ljudi ampak toliko kot sem jih spoznal v tem času ko sem tu v Aucklandu, jih pa že dolgo nisem. Temu se res reče: ” biti član velike svetovne družine s priimkom Lesmills international.

Ravno danes sem govoril s Hernanom, ki je pred 3mi leti priletel v Auckland iz dalnje Argentine, predvsem da bi se naučil angleščine in pa da bi delal in se izpopolnjeval kot inštruktor in osebni trener…. in tako debatirava in me vpraša kako se kaj počutim tukaj in s kje sem. Povem pač da iz Slovenije in da se mi je ena želja uresničila v soboto, ko sem bil v prvi vrsti na snemanju Body pumpa 77 in da je ta številka še toliko bolj pomembna zame, ker sem letnik 77… in on: ja ful hudo stari ann, kwa pa zdej , kaj maš pa zdej v planu? In jest, humm pa se nasmehnem: hja da bi bil na odru poleg Glena, Susan in ostalih ter predstavil eno novih številk, da bi bil na DVDju:) … in me model pogleda pa reče: uf, lej tvoja angleščina je perfektna, tako da s tega vidika sploh ni problem ter nadaljuje: ” you have your legs, they are strong, right, you have your arms, and most importantly you have your head! and if everything is in order inside (pokaže na glavo) then you can achieve anything you set your mind to!”

… po treningu sem potem ujel Xiomy in Andresa in končno uspel naredit skupinsko fotko. in med drugim debatiramo in rečem: veš razmišljam da bi naslednjič ko bom letel v ta konec sveta šel preko Hong Konga in se ustavil tam za kakšen dan ali dva pa bi se dobili in šli na kakšno kavo al pa kej… in mi reče:  ooo definitivno, lej planiri tko da si kakšen dan več v Hong Kongu, te bova peljala malo naokol in lahko nardiva tudi uro skupi, delam namreč v najboljšem fitnes centru v mestu:) …

… hummm… v petek grem zjutraj na pump ob 6:10 AM in pol po treningu bom poskusil ujet Glena in ga malo vprašat kaj je potrebno narest, da prideš v ožji izbor… pa da vidmo ane… Sanje so in vsi ki so sledili svojim sanjam so dosegli velike stvari… pa da vidmo:)

… ja odločil sem se, da se vrnem sem dol…  na tem potovanju sem se naučil tudi nekaj stvari o planiranju … aja pa tole vožnjo po levi bo treba orng naštudirat, ker bolj ko gledam in razmišljam, manj mi je jasno… tokrat se bom kar lepo z avtobusom okol peljal:)  maš tolk ugodnih scenc da se ti kr zmeša…  ampak to je že za drugo objavo…

…

Polar Bear

… ali kako doživeti res hollywoodsko zabavo na drugem koncu sveta…

… Ker je vedno tako, da si po trdem in napornem delu moraš privoščiti tudi nagrado, smo si jo kar fino privoščili… GFX Spookers party je bil uraden zaključek super mega quarterlyja in snemanj prvih številk LesMills programov za 2011.

Sam se sicer nisem našemil, ker sem moral odleteti predčasno in mi ni uspelo spakirat kostuma, kot tudi nisem utegnil poiskat primernega kostuma tu v A-Townu:) po drugi strani sem pa tudi nekako ”prerasel” vse te maškarade in podobno…

… potem pa pridem na prizorišče zabave, muska seka kot pri norcih in se dobesedno vse trese in poka po šivih… organizacija ej na višku, vse poteka kot namazano in vse prihaja namazano in filmsko napravljeno, matr vola kakšni kostumi, jaaaaa NORO!!!

Po dolgem času sem spustil na prosto moj alter ego poznan kot Party Animal:) ha ha … upam da folk v lokalnem ZOOju ni bil preveč razočaran, ker so bile skoraj vse divje živali pri meni na afterpartiju…

… 3je floori, tehno/trance R’n'B in pa aktualni hiti… povsod nas je bilo dosti:) ha ha plesalo na fertik, predstave take in drugačne… Puncam bi se zmešalo oziroma bi se pomojem utopile v lastni slini in spotaknile, mah kaj spotaknile, spotikale bi se ob jezike, ko bi gledale vse te narezane tipe…  No morm rečt, da sem se tudi sam nekajkrat kvalitetno spotaknil ob lastni jezik, ko sem gledal vse te luštne Vampirke, temne angele, in ostale take in drugačne vroče mačke:) hehe…

Za okus prilagam fotko ali dve… nekaj jih sicer ni ravno najboljših ampak ajde, … bo za preživeti:)

… ali v bistvu taglavni razlog zaradi katerega je Polar Bear sploh na drugem koncu sveta in uživa v prelepem Aucklandu…

… bil je dober spanec iz petka na soboto, vse tja do ene 4ih zjutraj ko sem se začel zbujati in ‘’spati po etapah”… Bilo je jutro največjega dogodka v mojem življenju: Snemanje BODYPUMP 77! … Pa si mislite, ”ej tipa taj čist ubrisan”…

Ves ta cirkus se da v bistvu čisto enostavno razložiti:

BP77 je deseta številka kar sem inštruktor in poleg tega sem letnik ‘77 kar naredi vso simboliko še toliko bolj močno.

… No nazaj k stvari: na kraj dogodka sva prispela uro in 15 preden so uradno začeli spuščati v dvorano v upanju da bova čisto prva na vhodu in s tem imela res šanso si zagotoviti najboljšo štartno pozicijo za lov na prostor v Studiu One.

hja no, nisva bila prva na sceni. Je bilo še nekaj ljudi ki so imeli podoben ”game plan” kot midva.  Med čakanjem mi kolega poda majico iz nove LMI kolekcije in reče: na lej tole sem s sweboj prinesel pa mi je premajhna, tebe je pa lih neki tazga skupi, da bi ti utegnila biti prav, hja okej a mi lahko še bolj polepšaš dan???

seveda sem majico kar tam na mrazu zamenjal in da sem s tem naredil sebi eno veliko uslugo se je izkazalo šele kasneje na snemanju…

… no čakamo in se kratkočasimo, nažigamo musko na mobilcih in zraven po spominu ponavljamo Combat in Attack koreografijo, ko se kolega spomne, da bo šel oddat ruzak v garderobo in kolegica, hummm dej jest grem tudi … in kr naenkrat jih ni bilo več…  Ok lahko bi rekel, da sem se zafrknil, ker nisem isto naredil ampak ajde…

… odprejo vrata, swooosssshhhhh letimo hitro notr, zamenjam adidaske in vzamem brisačo in letim po stopnicah, excuse me, passing by, excuse me… in se nekako preguzim do WCja pol pa naprej še en ovinek, ko se ena oglasi: ej prjatu kam pa ti ? in jest: sorry ampak sem bil prej v vrsti in sem samo oddal ruzak v garderobo.. okej to uštimamo in pol nas počasi spustijo naprej…zapodim se proti 2gi vrsti ko me kolegica Urša pokliče naprej: ej tlele maš plac… HVALA, HVALA in še enkrat HVALA! tako prijateljo za majčko kot Urši za rezerviran plac…

…

V bistvu za nadaljno uro in nekaj minut kar je trajalo snemanje in ves ”šou” lahko rečem samo: uwau, noro , nepopisno, izventelesno doživetje…

mobilna kamera je bila non stop na meni oziroma okoli mene, obesek (hei matau ali trnek) katerega sem si izdelal kakšno leto nazaj je bil očitno režiserju in kameramanu zelo všeč, nekajkrat je približal sam obesek in mene in ko smo šli skozi ogrevanje je stal za menoj in sem v bistvu s palco zadel kamero, ha ha ha kolk dobr je šele to?

skratka kot sem že rekel, ne najdem besed za vse dogajanje… noro…

… Vso stvar sem dojel šele po končanem snemanju, ko sem pospravljal uteži in mi snemalec reče: ti pa un tadrug model pa tale deklica in pokaže na Urško, ste v zelo veliko posnetkih in na koncu tako z nasmehom doda: well you are on a release now, right!… Zahvalim se in mu stisnem roko in počasi odkorakam iz Studia 1. … po stopnicah do garderobe me je počasi začel prevzemat en tak topel občutek, občutek podoben tistemu, ko spiješ eno kuhano vino in začutiš toplino v konicah prstov na nogi in kako se potem počasi dviguje in razliva po ostalih delih telesa…

… v Real Food-u sem si privoščil real healthy real fast food, ko pristopi Rania, ki je imela ogrevanje in izpadne ter mi reče: Matež (mejhn majo probleme izgovarjat moje ime, ampak ajde, se namo sekiral) you are really great on the DVD, we just review it and you look great! in takrat me je usekalo, takrt sem se šele dobro zavedal, kaj sem sploh doživel )) in takoj druga misel: uuuu kwa bojo pa to prijatelji doma fouš ko me bojo gledal na DVDju, ha ha ha Mwuahahaha uwhahahaha:)))

… TO je to, zdaj pa počasi na GFX Spookers Party in na kvaliteten način zaključiti športni del bivanja v Novi Zelandiji.

… s ponedeljkom se začne pa raziskovalni del bližnje in daljne okolice in ogledovanje vseh lepot Severnega Otoka dežele Dolgega Belega Oblaka…

…

Teh Polar Bear

danes sem praktično počival, samo dva treninga, pa zato te dva toliko bolj na polno.  Bodypump 77 team practice in pa Bodycombat kombinacija 46ke in nekaj starih komadov… NORO! trenutno počutje: izžet, na koncu z energijo za danes…

… jutri je nov dan in obenem tudi prvi dan mega eventa imenovanega GFX Spookers 2010.  Ob 8:10 je snemanje BODYCOMBAT 47  ob 1:10 je uradna otvoritev prireditve, potem pa sledijo ostale predstave. Tole bo očitno nor dan.

Kamere3 in fotoaparati niso dovoljeni, tako da bodo nove fotke šele kasneje na voljo, definitivno jih bo nekaj kasneje iz Spookers Party-ja v soboto zvečer. obeta se divji žur…

…

drugače se pa iz dneva v dan opazi velika razlika. tale 7 kg palca naredi vso razliko v treningu. Če misliš da si prej veliko dvigoval na urah BODYPUMP, pomisli še enkrat. Vse se da in vse je v glavi. To pomeni da z lahkoto narediš miselni preskok in si rečeš: JA SEVEDA LAHKO! … Med drugim sem v tem času kar obiskujem treninge pod taktirko taglavnih odnesel veliko novih stvari, novih načinov kako predstaviti kakšen komad in pa med drugim zelo zelo izboljšal Combat tehniko.  Ne morem povedat, kako enostavno je slediti napotkom in kako jasno povejo kaj in kako moraš stopiti prenašati težo in podobno. Definitivno noro dobra izkušnja.

Uuuu in tisto kar je še najbolj pomembno, našel sem izgubljeno prijateljico Motivacijo:) ha ha ha … zdaj jo bom pa kar priklenil nase, sploh me ne zanima več… TO je TO!!! Ko se vrnem grem nazaj v fitnes in to s tistimi starimi 6:00 zjutraj treningi. Kako bo pa to sekal, hjaoooo:))

…Enivej imejte se, javim kmalu kaj dogaja tlele dol sredi raja..

…

Teh Polar Bear

… ali kako se Polar Bear navaja na novo okolje in običaje…

Pa si boste rekli: ta je pa res ”medved”, da čepi na enem mestu toliko dni, namesto da bi raziskoval to dalnjo deželo in njene lepote… No Polar Bear je tule prvotno zaradi raziskovanja drugih stvari: Les Mills Auckland Central telovadnice in studia, nabiranja novih poznanstev in vsrkavanja znanja. Poskusiti si zapomniti čim več fint, ki jih najboljši uporabljajo pri učenju BODYPUMP (Tm) in ostalih programov, in moram rečt, da je TO res izventelesna izkušnja!!!

Iz vidika inštruktorja, no recimo nas ki smo res s srcem in dušo zraven v LM programih, ki sledimo filozofiji ki je v ozadju treningov, etc… je to nekaj kar bi vsak moral doživeti, ker roko na srce da imaš šanso biti na urah ki jih vodijo sami glavni in odgovorni za določene programe,… ja sej ne najdem besed, res ne. se ne da opisat, ne vem sploh s čim bi lahko primerjal to doživetje…

… No in danes po treningu (pred priprave za snemanja), sem se s fotoaparatom še malo sprehodil po centru in škljocnil par fotk, ko me ogovori Michelle (odgovorna za podporo vodjem programov in tudi za koreografske zapiske, ki jih dobimo v DVD paketih) in reče: ja žiujo, ti pa nisi ravno s tlele okoli, ane? In jest am pa res nisem, kaj me je izdalo? in ona v šali: ja fotoaparat, ane:)

no potem pa debatirava povem da sem iz Slovenije in ona: ja bejž no, to je severno od Hrvaške ane, am Ljubljana je glavno mesto, anede? in jest: ja to je to.. nakar omeni da je bila lani na Hrvaškem na dopustu in je šla za en dan tudi v Ljubljano pogledat kako se imamo.  Ha kdo bi si mislil, anede:)

Snemanja so pred vrati, jutri so še zadnje zadnje priprave vseh ekip, ki bodo predstavljale nove številke in potem v petek zjutraj štartamo: Kamera, Luči, AKCIJA! ob 8:10 AM je snemanje BODYCOMBAT, potem sledijo delavnice, navadne ure za ostale člane klubov in  Masterclass predstavitvene ure lokalnih inštruktorjev z mednarodnimi gosti, ki bojo predstavili prejšnjo številko.

Sobotno jutro bo pa v znamenju snemanja BODYPUMP 77.  Michelle mi je omenila da moram biti res zgodaj tam, ker bo nor naval oziroma kar mesarsko klanje za najboljše položaje v prednjih vrstah… tako da če ne bo drugače bo potrebno uporabiti vso mero iznajdljivosti, izmuzljivosti in tudi nekaj borilnih prijemov, za izboriti si najboljše mesto za snemanje:))) In ja imam že eno manjšo strategijo, kako dosežt cilj!:)

in zvečer… Spookers party: dress to impress or dress to scare! pomojem bom šel kar kot dress to impress kar pomeni dodatni šoping, juhuuu pa da vidmo:))

V nedeljo bomo pa rahlo rane lizali in pol s ponedeljkom se začne drug del potepanja po Novi Zelandiji… prvih nekaj dni še nekaj okoliških znamenitosti, s trajektom na drug konec  zaliva, obiskati bližnje otoke, mestni živalski vrt in muzej, potem pa:

- Northland : Cape Reinga in ostale znamenitosti

- krog po osrednjem delu otoka: Rotorua, Lake Taupo in ostale zanimive stvari na poti.

In čisto na koncu, če bo čas dopuščal: z Overlanderjem iz Aucklanda vse dol do Wellingtona in nazaj. ču ču:)))

… in za vse tiste, ki me sprašujete in ste me spraševali: ” pa bi živel v Novi Zelandiji?”

odgovor je: JA! Zakaj? Zato ker se tu od vseh mest in potepanj po svetu v preteklosti, resnično počutim varnega, ja točno tako kot sem rekel: počutim se varno!

in še nekaj: čeprav sem tu samo nekaj dni in sem predvsem v stiku s kolegi inštruktorji iz celega sveta, kot tudi z lokalnimi prebivalci, ki jih srečujem po barih, trgovinah in na ulici, sem se odločil da se vsekakor vrnem na ta konec sveta. …

lep pozdrav nazaj v preteklost,

…

Teh Polar Bear

… so long jet lag oziroma je šel stran že en dan pej…

in kaj je Polar Bear počel zadnje dva dni? Hja poleg treningov in druženja s ostalimi inštruktorji se je šlo v zadnjih dveh dneh tudi malo naokrog…  Včeraj me je pot zanesla v trebuhu majhnega avtobusa predelanega v velikega belega morskega psa do Kelly Tarltons Underwater Experience.

Nadvse zanimiva izkušnja. Malo zgodovine odkrivanja in raziskovanja Antarktike, veliko različnih akvarijev z vsemi vrstami rib, ki se jih da videti v okoliških vodah kot tudi iz drugih koncev sveta.  Pingvini so bili nadvse zabavni, ene par jih je stalo v krogu in potem se je en obrnil proti našemu ”ratraku” in naredil tak pogled, češ: ” kva pa ti gledaš? aaa???”

Nasplošno je bilo zanimivo videti, kako zgleda okolica Aucklanda. No amapak za to je vožnja z busom na obrobje mesta vseeno premalo in ker se nahajam v skrajni bližini Sky Tower-ja, in ker se je nebo počasi razjasnilo, je bilo seveda logično iti gor na 220 metrov visoko razgledno ploščad.  Samo ena beseda: NORO!!! Razgled je fenomenalen, v bistvu se ga ne da opisat! vidiš čisto na vse konce mesta kot tudi širšo okolico.

In potem je napisa nad steklom. Sky jumper in 30 seconds, pa se vprašaš, kaj naj bi to pomenilo??? in potem vidiš modela ki prileti iz enega nadstropja višje in obvisi na zajli kot smrkel:))) haha… in pol spustijo zavoro in 11s do podna… Jup v 11s priletiš na pristajalno ploščad pod stolpom… Še ena potrditev da so Novo Zelandci res mojstri v izumljanju adrenalinskih ”izkušenj”… Malo nižje od Sky Towerja je pa izstreliščna ploščad, kjer se lahko s bungee-jem izstreliš v nebo… hjooo:))) Enivej preden bom odpotoval nazaj domov se bom definitivno vrgel dol iz stolpa, kolega iz Dubaja je rekel: this was the scariest 20 seconds of my life” haha… no ja bomo vidl anede:)

… prilagam nekaj fotografij:)